[ Pobierz całość w formacie PDF ]
spi. Po tistem kr�u na vrtu je vse telo otrpnilo, ni ve� tako
�ivahno, trudno je, kakor bi se naenkrat postaralo. Misli so
medlej0 e in 0 le bi tja, kamor bi jim pokazali drugi pot. Tudi
ljubezen do psi�ka je upadla. Vse je negotovo, vdano tistemu,
ki ho�e voditi, re0 iti, pomagati iz tesnobe nekam drugam,
kjer bi Ton�ka nehala jokati.
148
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
Fronek se nenadoma spomni na �voditelje�, in ta misel se
mu zdi kakor re0 itev. Sko�i kvi0 ku, hiti v sobo in re�e pogum-
no materi, ki sedi napol sle�ena na postelji: �Ve0 kaj, ,vodi-
telji imajo. Pojdimo k njim.�
Mati ga gleda skozi temo in dolgo mol�i.
�Voditelji ne dajo,� odgovori naposled.
�Pa pravi0 , da imajo.�
�Imajo, toda nam ne dajo.�
�Kak0 ni pa so potem?�
Mati ne govori ve�, sle�e se v temi in le�e na posteljo.
Fronek odlaga svojo revno suknjico in vse za0 ite hla�ice,
sede v sami srajci na skrinjo in premi0 lja z grozo in sovra0 -
tvom o �voditeljih�. Zde se mu hudobni, in �e bi mu zdaj ma-
ti enega izmed njih pokazala, bi se ga bal in pred njim be�al.
Po�asi le�e in slaboten in poten naglo zaspi. In v snu vidi
spet �voditelja�, debelega, velikega, s sivo prado in svetlo
okovano palico, vidi ga, kako 0 eta sredi vsega dobrega, a ko
zagleda Fronka v raztrganih hla�icah bosega in vprekratki
podrapani suknjici, pobere kamen in ga vr�e za njim.
�Se bo0 pobral, smrkavec!� kri�i z debelim glasom.
IV
Sobotno jutro je, pa trg skoro prazen. Mesarji so �e na vse
zgodaj prodali svoje pi�le zaloge mesa in njihove kolibe ze-
vajo spodaj ob vodi prazne in dolgo�asne. Nekako na sredi-
ni stoji po vrsti deset ali dvanajst �en, ki prodajajo solato in
cvetice.
Njim se pridru�i Fronek.
149
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
Pride po�asi v kratkih za0 itih hla�icah in v kratki, na ko-
molcih strgani suknjici, bos je in gologlav. Na vrvici pelje svo-
jega ku�ka, stopi na konec vrste in �aka. Ku�ek stoji pred
njim, pove0 a rep, pome�ikuje in se trese. Prvi hip ni nikogar
mimo, potem pri0 umi debela �enska in gleda jezno v ko0 are.
Za njo pri0 eta �emeren mo�, vrti v roki pal�ico in vpra0 a:
�Kaj pa 0 e prodajate? Samo solato?�
�Cvetice,� pravi �enska in poka�e s prstom nanje.
�M-hm,� odgovori mo� in gre dalje.
Trg je prostran, ves obsijan od mo�nega avgustovega son-
ca. Od �asa do �asa se prika�ejo na zgornjem koncu rde�i
vozovi tramvaja, zazvonijo in zaropotajo, pa izginejo naglo
med velikimi rjavimi poslopji. Od desne se privle�e tropa ra-
njenih vojakov. Eden ima v zanki levico, drugi desnico, tre-
tji 0 epa, �etrtega glava ti�i do obraza vsa v belih povojih. Gre-
do sem in gredo tja in vpra0 ajo �enske: �Imate sadje?�
�Samo solato in cvetice.�
Stra�nik, ki hodi par korakov dalje gor in dol, se po�asi
pribli�a, gleda v vsako ko0 aro posebej in se ustavi pred Fron-
kom.
�Kaj pa ti prodaja0 ?�
�Ku�ka,� pravi Fronek. Solze mu silijo iz o�i, v vratu ga
nekaj davi in najraj0 i bi zbe�al nekam dale� v kako �rno hos-
to. Stra�nik gre dalje in dr�i roke na hrbtu. Konec njegove
�elade se sveti v soncu, kakor bi bil iz �istega srebra.
Iz ozadja stopi �rnooble�ena gospa, pogleda psa, se sklo-
ni in ga pobo�a.
�Kako mu je pa ime?�
�Ku�ek.�
�Je �e star?�
150
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
�Ni.�
�Koliko pa ho�e0 zanj?�
�Krono.�
Gospa da krono, prime za vrvico, a Fronek naenkrat na
glas zajoka.
�Ti je hudo zanj. Kako pa da ga prodaja0 ?�
Fronek zgane rami, ti0 �i obe roki na obraz in ni� ne re�e.
�Le ne boj se. Pri meni mu bo dobro, kakor nikjer. Moja
dekla ga bo takoj umila, okoli vrata mu pripnemo jermen�ek
z znamko in spal bo v moji sobi pri pe�i. �e ne verjame0 , pa
pridi pogledat. Stanujem na Vi0 ini 0 tevilka sedem.�
Gospa gre nekam gor, kjer zvoni tramvaj, Fronek bri0 e sol-
ze, ti0 �i rde�o papirnato krono in odhaja po�asi domov.
Po cestah in ulicah je polno ljudi, vmes mnogo vojakov, ki
so vsi suhi, zamazani in raztrgani. Sem in tja drvijo avtomo-
bili, ve�inoma te�ki, da se strese cesta in 0 klepetajo okna po
hi0 ah. Pred zaprto mesnico stoji tropa mo0 kih in �ensk. V
sredi je majhen, suh star�ek in pri njem policaj. Star�ek je v
obraz rde� kakor mak, male vodene o�i se mu svetijo in brez-
zobe �eljusti trepetajo.
�Vso no� sem �akal,� kri�i, �od v�eraj od petih popoldne
in ni� pri�akal. Imam ljudi doma, ne pojdem prazen. Dajte
mi, ali pa bom od danes naprej tat, goljuf!�
�Mol�i naj,� meni nekdo. �Kaj pa opravi z jezikom?�
�Pst,� miri �enska. �Mo�, danes so enega ustrelili. Pa ni ni�
storil, samo govoril je.�
Fronek nadaljuje svojo pot in ve� ne poslu0 a. Misli nazaj
na trg in ne razume, kako naglo se je vse zgodilo. Samo malo
�asa je pre0 lo, in domov gre sam, pust, zapu0 �en.
Doma poi0 �e mater in polo�i na mizo rde�o krono. Mati
151
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
ga pohvali in mu da ko0 �ek �rnega, suhega kruha. Ton�ka
pride k mizi, nekaj �asa gleda njegovo roko, ki trga kruh in ga
nosi v usta, nato upre svoje �iste nedol�ne o�i �ivo vanj, skle-
ne ro�ice in zaprosi: �Fronek, daj meni samo en ko0 �ek!�
Fronek ji da skoro polovico, toda pri tem je 0 e bolj �alos-
ten. Ne more se vzdr�ati in otresti neke mo�i, ki ga zgrabi in
stisne v prsih, naglo vstane in be�i na vrt v tisti svoj koti�ek,
kamor vedno pogosteje zahaja in kjer preboleva svojo �alost,
ki ga �e0 �e in �e0 �e napada.
Drugi dan je nedelja, za njo ponedeljek, poln skoro brez-
uspe0 nega letanja in iskanja. Naj gre 0 e tako zgodaj, nikamor
ne pride ve� ne prvi, ne med prvimi. Zdi se, kakor bi se po-
lovica me0 �anov preselila na trotoarje pred prodajalne ali na
hodnike pred pisarne, kjer delijo izkaznice za pi�la in neu�it-
na �ivila. Ti ljudje niso ne obrtniki, ne delavci, ne pisa�i, to so
ve�ni in neutrudni �akalci.
Minilo je zanimanje za vse. Tudi zgra�anja ni ve�. Na po-
staji ne �aka nih�e ve� ranjencev, nikogar ne zanimajo ve�
skupni grobovi na pokopali0 �u, kjer polagajo v eno jamo po
ve� sto krst, �e peljejo vojaki obsojenca na streli0 �e, da ga tam
usmrte, se 0 e komaj ozre par ljudi, a otroci te�ejo za njim,
kakor bi korakala pred njimi godba. Lakota, zlo, trpljenje, na
vse so se ljudje privadili in postalo je nezanimivo, negrozno
in vsakdanje.
V torek popoldne se odpravi Fronek h gospe, ki je kupila
njegovega psi�ka. Gre tja bos, v za0 itih in oguljenih hla�icah,
rde�i sraj�ici in gologlav. Pred vrati pozvoni in kmalu odpre
vrata sama gospa, ki se takoj domisli nanj in ga spozna. Gres-
ta po �istem hodniku, ob desni in levi se vrste vrata, v kotih
stojijo beli kipi, a stena je polna enako velikih �rnih podob.
152
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
