[ Pobierz całość w formacie PDF ]
je. Na svoje o�i sem videl, kako je od0 el s Tisto z zvez-
de. Poslal bom slednike, da ga privedejo.�
�Nobenih pohodov na jauhovska ozemlja!� mu za-
bi�a Histos. �Sam se bom odpravil v Kristalogorje.�
Zguba se �elo vojskovodju, osuplosti ne more skrit.
Nagonsko prime za ro�aj me�a in zaprepadeno vpra0 a:
�Med jauhe, brez spremstva, moj gospod? To ni mo-
go�e& �
237
IKSIA
BESeDA
�Mitol, tudi na konec sveta, bi 0 el za Iksio.�
�Potem mi dovoli, da te spremljam,� zaprosi zvesti
vojak. �Ve� mo�nosti bova imela pripotovati do tja& �
�Hvala, poklical te bom, ko se odlo�im. Morda krene-
va �e ob zori& �
�Prav, moj gospod. Pripravil bom vzdr�ljiva konja in
popotno bra0 no. Lahko zdaj grem?�
�Lahko. �e enkrat hvala za zvestobo.�
�Do groba sem ti jo z vite0 ko besedo zavezan izkazo-
vati,� re�e Mitol, napravi poklek in se s strumnimi kora-
ki oddalji po vrtni stezi.
Obsedi Histos za mizo in se zastrmi v razcvetelo ve-
jevje bogomilije na sabo. Hrepenenje mu previra v prsih
in ima ga, da bi se odpravil k Iksii ta hip, �eprav je Hor
v nadglavi0 �u in vse �ivo sili v senco. �e pti�i in pisane
rajske rujnice se skrivajo pod gostim grmi�evjem.
Zapre o�i misle� nanjo: kako je v sanjah tekel za njo
po pu0 �avi in mu je odkrila neznane sladkosti prevlado-
vanja in vdajanja; na nepozabni dan, ko je pri0 la v bogo-
hram resni�na, ljubo�eljna, in sta med bojno vihro zu-
naj u�ivala najbolj strastne trenutke, kar jih je pomnil.
V spominu se dotika njenih voljnih las, vonja neznani
vonj, ki mu bi�a �ute, utaplja se v porednem lesku tem-
nih o�i, drhti v norem po�elenju do de�ka v njej in de-
klice obenem; o, �ametasta temna polt, kako vzburljiva
238
IKSIA
BESeDA
je, kako �go poljubi, o, brezdanja trepetajo�a notrina, v
katero ponika in se koplje v nezasli0 anih nasladah&
Tako �ivo obuja ljubovanje z Iksio, da se ves razvna-
me in mu kri napenja �ile in kljuva v mo�ganih.
�Mladi bog, naj ti prinesem obed sem v sen�nico?� ga
zmoti glas Damaris. ��akala sem, da pride0 v jedilni-
co& �
Z blodnim pogledom jo premeri in trdo prime za
roko.
�Pusti zdaj obed in prisedi,� jo povabi in potegne k
sebi na klop.
Poslu0 na, kakor vedno, se prepusti njegovim po�elji-
vim rokam: bo�a jo, toda ne�nost se �edalje bolj spre-
vra�a v bole�e stiske in u0 �ipe, ki jih Damaris vdano
prena0 a. Celo razgali bele bohotne prsi in mu jih ponuja
v trpin�enje.
V Histosu se me0 ata pohota in bes na samega sebe,
ker se �uti krivega, da ga je vzburila misel na Iksio, iz�iv-
lja pa se s stre�nico. Z ihto se spravi nad njene dojke in
sikne skozi zobe:
�Zakaj to prena0 a0 , zakaj ne zastoka0 & �
�Delaj kar ho�e0 z mano, moj bog, samo na trebuh
pazi& � za0 epeta.
Histos si ovije njene dolge zlate lase okrog zapestij in
potegne glavo navzgor. Zazre se ji v velike, kakor plavica
modre o�i, ki ga poni�no gledajo in vpra0 a:
239
IKSIA
BESeDA
�Kako ve0 , da si zanosila z njo?�
�Vem& Lahko je samo njen, verjemi mi.�
Strga ji obla�ila in nago prevali na kamnito mizo, ka-
kor bi si jo postregel kot obed. Razmika ji kolena, bo�a
stegna in strastno uka�e:
�Pripoveduj, kako ti je bilo z njo, govori! Takoj!�
�Sko�ila je name kot temna ma�ka& Bila sem vsa raz-
vneta od tvojih rok in sem v hipu sprejela njeno mo�e-
vino vase& �
�Kako si jo �utila?�
�Sprejela sem jo do konca in jo objela z ustjem& Div-
je me je obdelovala& �
Histos se splazi na mizo, prodre v Damaris in zadiha-
no vpra0 uje:
�Tako? Tako?�
�Tako in 0 e mo�neje& Ugriznila me je& Ne, pazi na
moj trebuh!�
�In potem? In potem?� diheta Histos.
�Kriknila je kakor ranjena �ival& In za�utila sem v
sebi, kako me zaliva njeno vro�e seme, kako ga mater-
nica vle�e vase& Prosim, moj bog, ne tako globoko! Pazi
na moj trebuh, nosna sem& �
Kakor potol�en s kolom se Histos zgrudi na slu�abni-
co, ki mu bo�a laseh in poljublja solze, ki mu te�ejo iz
zaprtih o�i. Telo mu trza v zapoznelih nasladnih kr�ih.
240
IKSIA
BESeDA
Na koncu se mo�no zdrzne, za0 krta z zobmi in vzdih-
ne:
�Iksia, zakaj si me zapustila& �
241
IKSIA
BESeDA
16. Krst pri moli0 �u
o koder ji se�e pogled se nizajo ostri vrhovi Kris
Dtalogorja. Tako je, kakor bi stala na najvi0 jem valu
razburkanega in v razburkanosti okamnelega kristalne-
ga morja. Son�na svetloba se lomi med vr0 aci in v mav-
ri�nih pramenih seva v nebo. Igra svetlobe je veli�astno
o�arljiva.
�Pove�aj zatemnitev vizirja, Iksia� jo opozori Angel.
�Lep pogled sicer, a ni� preve� varen za �love0 ki vid.�
�Spla�alo se je priplezati sem gor,� re�e in si na gor-
ni0 ki �eladi 0 e bolj zasen�i vizir.
�Lahko bi te pripeljal na vrh v ogledni0 ki lupini.�
�Potem ne bi imela pravega u�itka. Saj vendar ve0 ,
kako sem ljubila gorovja na Zemlji, vendar se nikoli ni-
sem na vrhove transportirala. Goro mora0 spoznati iz
podno�ja.�
Angel razprostre mehko podlago, na katero sedeta.
Iksia za�ne po �epih gorni0 ke oprave iskati �rtalo za za-
0 �ito ustnic in nenadoma otipa kamen�ek, ga izvle�e in
vzklikne:
[ Pobierz całość w formacie PDF ]