[ Pobierz całość w formacie PDF ]
se bodo spakovali, prej bo po njih.�
76
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
�Naj te kdo sli0 i!� je prestra0 eno 0 epnila Fani in po-
vzela s prej0 njim glasom: �Kaj pa tisto si sli0 ala, da mu
morajo perice, ko splakujejo, v zadnjo vodo zliti celo
steklenico parfuma?�
�Res nekam nagnusno di0 i. Kaj se je treba tako one-
gaviti! Samo da je �isto oprano in na soncu posu0 eno, pa
ima vsako perilo tak duh, da ga noben parfum ne pose-
ka.�
Tako sta se pogovarjali o polkovniku. Toda spomnila
sem se 0 e ne�esa: kako sem mu nekega dne nesla maj-
hen zavitek. Kaj je bilo v plo0 �ati 0 katlici, zaviti v bel
svilen papir in prevezani s tenko vrvico, ne vem.
Potrkala sem na prva vrata v ve�i visoke, z br0 ljanom
obrasle hi0 e, v kateri je imel polkovnik dve veliki pritli�-
ni sobi.
Nobenega odgovora.
Pomislila sem �e, da bi se obrnila in od0 la domov, da
se mi ne bi bilo treba sre�ati s polkovnikom; potem sem
si rekla, da bom morala v tem primeru pa� 0 e enkrat iti.
Tako sem se ojuna�ila in krepko zabobnala po starih
vratih.
�Naprej!�
Polkovnik se mi je oglasil sam. Stresla sem se, ko sem
odprla vrata in zakora�ila noter. Ve� kot ubiti me ne
more, sem si rekla in br� stopila naprej.
77
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
Polkovnik je le�al na velikem starinskem divanu z
izrezljanimi stranicami; pod seboj je imel voja0 ko ode-
jo. Bil je v uniformi, v hla�ah in odpetem suknji�u, 0 kor-
nja pa sta li�no, drug ob drugem, stala na predpostelj-
niku. Videla sem, da so polkovnikova stopala v prosoj-
no �rnih nogavicah prav tako drobna kot njegove roke.
Nekaj je bral, kajti ko me je zagledal, se je vzdignil na
komolca in pobesil knjigo v rokah. Videla sem, da je
manj0 ega formata in tenka, listi so iz finega belega pa-
pirja in strani niso polne: polkovnik je bral pesmi. Na
mizici ob divanu je imel 0 e eno knjigo. Obrnjena je bila
proti meni; bliskoma sem jo o0 inila in potem sem se
morala ve0 �as premagovati, da nisem kar naprej zijala
v njen barvni ovitek. Naj sem pogledala kamorkoli,
povsod se mi je risala pred o�i samo slika s tega ovitka
do pasu razgaljena bujna �rnka z velikimi zlatimi
uhani je na boku, ovitem s platneno krpo, spogledljivo
dr�ala pleteno ko0 arico, polno ro�. V njej je bila tako
o�itna, surova, vendar �iva privla�nost, da me je sprele-
tel srh na pol studa, na pol radovednosti. Naslov je bil
nekaj �udnega, na vrhu ovitka pa sem prebrala: Edgar
Wallace.
Polkovnik je gledal skozi mojo glavo in ni ni� rekel.
�Tole sem vam prinesla,� sem mu povedala kar po
slovensko in mu pomolila zavitek.
78
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
Be�no se je z o�mi pomudil na meni, potem na zavit-
ku, kot da se ne more prav spomniti, kaj bi moglo biti v
njem, in kakor da ga 0 e zmeraj tako zaposlujejo tiste
pesmi, da se ne more vrniti v stvarnost. S knjigo je po-
kazal na mizo, ne da bi bil rekel besedico. Njegove o�i
so se pri tem zapi�ile vame in me vklenile s tako �ud-
nim, v nekaj te�kega, meni nedoumljivega zazrtim po-
gledom, da sem se zbala.
Odlo�ila sem zavitek, polkovniku obrnila hrbet in
planila k vratom. �e sem dr�ala za kljuko, ko me je usta-
vil njegov glas.
�Hvala,� je rekel polkovnik, 0 e enkrat zapi�il vame
svoj te�ki pogled in se znova posvetil knjigi.
Ko sem se zna0 la v ve�i, kjer me je bilo zaradi temnih
kotov vedno strah, mi je u0 el vzdih olaj0 anja. Zagnala
sem se k hi0 nim vratom. Pot do njih je bila neskon�na.
Vedela sem, da me iz kak0 nega kota vsak �as 0 e lahko
kaj zgrabi, in nejasno sem pri�akovala, da se bo od kod
vzela tista �rnka; od blizu se mi bo nasmehnila 0 e bolj
razuzdano in 0 e bolj izzivalno kakor od dale� z ovitka
polkovnikove knjige.
Ko sem stala na cesti, sem se za�udila, tako svetel,
tako dobrodejen je bil poletni dan zunaj.
Po tistem sem se vselej zdrznila, kadar sem kje vide-
la polkovnika. S svojim drobcenim bledim obrazom, s
svojimi negovanimi nohti in slepe�e belimi zapestki se
79
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
mi je zdel veliko stra0 nej0 i od korenja0 kega, mrkoglede-
ga intendanta, ki je ves �as topotal po dvori0 �u in raz-
dra�eno bevskal povelja.
Zraven polkovnika je v uti sedela s komolcem na mizi
in s cigareto med ustnicami gospa Adela. Lasje, pome-
0 ani s prav toliko sivih, kolikor ji je ostalo �rnih, so ji
levo in desno padali na obraz v enakomernih brazdicah,
kot �e veter nakodra vodno gladino, in v enakih val�kih
je bilo razbrazdano njeno �elo. Gospa Adela je bila zelo
zgovorna lo�enka; rada se je smejala svojim in tujim
0 alam njen smeh je bil raskav, nekam mo0 ki, in take
so bile tudi njene velike roke. Imela je oster jezik, in v
vsaki dru�bi se ji je posre�ilo, da je mimogrede o vsa-
kem bleknila kaj zoprnega, zato je ljudje niso imeli radi;
�eprav njenih zlobnih pripomb niso resno jemali, kakor
niso docela resno jemali gospe Adele same, so bili ved-
no rahlo na trnju, ker niso nikoli vedeli, kaj bo uganila
v naslednjem trenutku. Kadar pa je bila okajena, kakor
tudi prav tedaj, je postala zagrenjena. Mra�no je zrla
predse, mr0 �ila �elo in pobe0 ala glavo, podobna sred-
njeve0 ki �enski s starih lesorezov, in v�asih jo je zanes-
lo, da je z bridkim posmehom v glasu zabrusila kaj o
pokvarjenosti in neumnosti vseh ljudi na svetu, zlasti pa
svojega biv0 ega mo�a. Govorili so, da sta imela veliko
hudega med seboj, preden sta se lo�ila. Toda ko sem jo
gledala s praga ute, sem imela �isto dolo�en in po moji
80
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
pameti nezmotljiv vtis, da je nesre�na in da ji pija�a,
druga�e kot nekaterim razo�aranim ljudem, ne poma-
ga do pozabe, marve� da ji le 0 e bolj razkoplje srce.
V tej dru�bi je sedel tudi lepi poro�nik. Niti suknji�a
niti srajce na uniformi si ni odpel, kakor tudi polkovnik
ne, glavo je naslanjal na rezljano re0 etko in z odmaknje-
nim, prizanesljivo vzvi0 enim pogledom zajemal omizje.
Njegov obraz niti razgret ni bil, �eprav se zrak 0 e ni
za�el ohlajati. Enako mirna in odmaknjena je bila lepo-
tica zraven njega, Maja. Imela je prav poseben obraz.
Na prvi pogled ne bi nih�e rekel, da je lepa, toda �e si jo
dlje gledal, je postajala iz hipa v hip lep0 a in privla�nej0 a
in na koncu si se vpra0 al, kako je mogo�e, da lahko mlad
�enski obraz izra�a toliko prikritega notranjega �ivlje-
nja; spominjala me je obli�ij egip�anskih kraljic iz zgo-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]