[ Pobierz całość w formacie PDF ]
se bodo spakovali, prej bo po njih.«
76
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
»Naj te kdo sli0 i!« je prestra0 eno 0 epnila Fani in po-
vzela s prej0 njim glasom: »Kaj pa tisto si sli0 ala, da mu
morajo perice, ko splakujejo, v zadnjo vodo zliti celo
steklenico parfuma?«
»Res nekam nagnusno di0 i. Kaj se je treba tako one-
gaviti! Samo da je ãisto oprano in na soncu posu0 eno, pa
ima vsako perilo tak duh, da ga noben parfum ne pose-
ka.«
Tako sta se pogovarjali o polkovniku. Toda spomnila
sem se 0 e neãesa: kako sem mu nekega dne nesla maj-
hen zavitek. Kaj je bilo v plo0 ãati 0 katlici, zaviti v bel
svilen papir in prevezani s tenko vrvico, ne vem.
Potrkala sem na prva vrata v veÏi visoke, z br0 ljanom
obrasle hi0 e, v kateri je imel polkovnik dve veliki pritliã-
ni sobi.
Nobenega odgovora.
Pomislila sem Ïe, da bi se obrnila in od0 la domov, da
se mi ne bi bilo treba sreãati s polkovnikom; potem sem
si rekla, da bom morala v tem primeru paã 0 e enkrat iti.
Tako sem se ojunaãila in krepko zabobnala po starih
vratih.
»Naprej!«
Polkovnik se mi je oglasil sam. Stresla sem se, ko sem
odprla vrata in zakoraãila noter. Veã kot ubiti me ne
more, sem si rekla in brÏ stopila naprej.
77
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
Polkovnik je leÏal na velikem starinskem divanu z
izrezljanimi stranicami; pod seboj je imel voja0 ko ode-
jo. Bil je v uniformi, v hlaãah in odpetem suknjiãu, 0 kor-
nja pa sta liãno, drug ob drugem, stala na predpostelj-
niku. Videla sem, da so polkovnikova stopala v prosoj-
no ãrnih nogavicah prav tako drobna kot njegove roke.
Nekaj je bral, kajti ko me je zagledal, se je vzdignil na
komolca in pobesil knjigo v rokah. Videla sem, da je
manj0 ega formata in tenka, listi so iz finega belega pa-
pirja in strani niso polne: polkovnik je bral pesmi. Na
mizici ob divanu je imel 0 e eno knjigo. Obrnjena je bila
proti meni; bliskoma sem jo o0 inila in potem sem se
morala ve0 ãas premagovati, da nisem kar naprej zijala
v njen barvni ovitek. Naj sem pogledala kamorkoli,
povsod se mi je risala pred oãi samo slika s tega ovitka
do pasu razgaljena bujna ãrnka z velikimi zlatimi
uhani je na boku, ovitem s platneno krpo, spogledljivo
drÏala pleteno ko0 arico, polno roÏ. V njej je bila tako
oãitna, surova, vendar Ïiva privlaãnost, da me je sprele-
tel srh na pol studa, na pol radovednosti. Naslov je bil
nekaj ãudnega, na vrhu ovitka pa sem prebrala: Edgar
Wallace.
Polkovnik je gledal skozi mojo glavo in ni niã rekel.
»Tole sem vam prinesla,« sem mu povedala kar po
slovensko in mu pomolila zavitek.
78
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
BeÏno se je z oãmi pomudil na meni, potem na zavit-
ku, kot da se ne more prav spomniti, kaj bi moglo biti v
njem, in kakor da ga 0 e zmeraj tako zaposlujejo tiste
pesmi, da se ne more vrniti v stvarnost. S knjigo je po-
kazal na mizo, ne da bi bil rekel besedico. Njegove oãi
so se pri tem zapiãile vame in me vklenile s tako ãud-
nim, v nekaj teÏkega, meni nedoumljivega zazrtim po-
gledom, da sem se zbala.
OdloÏila sem zavitek, polkovniku obrnila hrbet in
planila k vratom. Îe sem drÏala za kljuko, ko me je usta-
vil njegov glas.
»Hvala,« je rekel polkovnik, 0 e enkrat zapiãil vame
svoj teÏki pogled in se znova posvetil knjigi.
Ko sem se zna0 la v veÏi, kjer me je bilo zaradi temnih
kotov vedno strah, mi je u0 el vzdih olaj0 anja. Zagnala
sem se k hi0 nim vratom. Pot do njih je bila neskonãna.
Vedela sem, da me iz kak0 nega kota vsak ãas 0 e lahko
kaj zgrabi, in nejasno sem priãakovala, da se bo od kod
vzela tista ãrnka; od blizu se mi bo nasmehnila 0 e bolj
razuzdano in 0 e bolj izzivalno kakor od daleã z ovitka
polkovnikove knjige.
Ko sem stala na cesti, sem se zaãudila, tako svetel,
tako dobrodejen je bil poletni dan zunaj.
Po tistem sem se vselej zdrznila, kadar sem kje vide-
la polkovnika. S svojim drobcenim bledim obrazom, s
svojimi negovanimi nohti in slepeãe belimi zapestki se
79
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
mi je zdel veliko stra0 nej0 i od korenja0 kega, mrkoglede-
ga intendanta, ki je ves ãas topotal po dvori0 ãu in raz-
draÏeno bevskal povelja.
Zraven polkovnika je v uti sedela s komolcem na mizi
in s cigareto med ustnicami gospa Adela. Lasje, pome-
0 ani s prav toliko sivih, kolikor ji je ostalo ãrnih, so ji
levo in desno padali na obraz v enakomernih brazdicah,
kot ãe veter nakodra vodno gladino, in v enakih valãkih
je bilo razbrazdano njeno ãelo. Gospa Adela je bila zelo
zgovorna loãenka; rada se je smejala svojim in tujim
0 alam njen smeh je bil raskav, nekam mo0 ki, in take
so bile tudi njene velike roke. Imela je oster jezik, in v
vsaki druÏbi se ji je posreãilo, da je mimogrede o vsa-
kem bleknila kaj zoprnega, zato je ljudje niso imeli radi;
ãeprav njenih zlobnih pripomb niso resno jemali, kakor
niso docela resno jemali gospe Adele same, so bili ved-
no rahlo na trnju, ker niso nikoli vedeli, kaj bo uganila
v naslednjem trenutku. Kadar pa je bila okajena, kakor
tudi prav tedaj, je postala zagrenjena. Mraãno je zrla
predse, mr0 ãila ãelo in pobe0 ala glavo, podobna sred-
njeve0 ki Ïenski s starih lesorezov, in vãasih jo je zanes-
lo, da je z bridkim posmehom v glasu zabrusila kaj o
pokvarjenosti in neumnosti vseh ljudi na svetu, zlasti pa
svojega biv0 ega moÏa. Govorili so, da sta imela veliko
hudega med seboj, preden sta se loãila. Toda ko sem jo
gledala s praga ute, sem imela ãisto doloãen in po moji
80
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
pameti nezmotljiv vtis, da je nesreãna in da ji pijaãa,
drugaãe kot nekaterim razoãaranim ljudem, ne poma-
ga do pozabe, marveã da ji le 0 e bolj razkoplje srce.
V tej druÏbi je sedel tudi lepi poroãnik. Niti suknjiãa
niti srajce na uniformi si ni odpel, kakor tudi polkovnik
ne, glavo je naslanjal na rezljano re0 etko in z odmaknje-
nim, prizanesljivo vzvi0 enim pogledom zajemal omizje.
Njegov obraz niti razgret ni bil, ãeprav se zrak 0 e ni
zaãel ohlajati. Enako mirna in odmaknjena je bila lepo-
tica zraven njega, Maja. Imela je prav poseben obraz.
Na prvi pogled ne bi nihãe rekel, da je lepa, toda ãe si jo
dlje gledal, je postajala iz hipa v hip lep0 a in privlaãnej0 a
in na koncu si se vpra0 al, kako je mogoãe, da lahko mlad
Ïenski obraz izraÏa toliko prikritega notranjega Ïivlje-
nja; spominjala me je obliãij egipãanskih kraljic iz zgo-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]